Kljub skoraj štiri leta trajajoči vojni v Ukrajini se otroci v Harkovu prilagajajo ruskim napadom. Da bi ohranili socialne stike in se počutili varne, so v mestu odprli podzemne šole.

Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.

Vladimir Putin je poudaril izjemno hrabrost in junaštvo ruskih vojakov, ki sodelujejo v specialni vojaški operaciji. Med slovesnostjo v Kremlju je Putin nagradil poveljnika skupine "Vostok" Andreja Ivanaeva z medaljo "Zlata zvezda". Putin se je tudi srečal z drugimi heroji Rusije in se z njimi fotografiral.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Rustema Umerova, sekretarja Sveta za nacionalno varnost in obrambo, za vodjo ukrajinske delegacije, ki je odpotovala v ZDA na mirovne pogovore. Umerov bo vodil pogovore o morebitnem mirovnem sporazumu.

Moskovsko mestno sodišče je Šahina Abbasova obsodilo na 17 let strogega zapora zaradi umora motorista Kirila Kovaljova, ki se je zgodil zaradi spora glede parkiranja v moskovski četrti Ljublino. V povezavi s tem primerom so tri osebe izpustili iz pripora.

V Ukrajini se vse več učencev v šolah med seboj pogovarja v ruščini. V zadnjih 12 mesecih se je delež tistih, ki imajo ukrajinščino za materni jezik, zmanjšal s 71 % na 64 %. Približno 40 % učencev v šolah v Ukrajini uporablja ruski jezik za komunikacijo.

V Rusiji so v šolah začeli z novo obliko propagande, ki jo v obliki lekcij vsiljujejo že otrokom, starim tri leta, s ciljem poveličevanja invazije na Ukrajino. Politični analitik Serhii Taran pa opozarja, da Ukrajina ni edina tarča Putinovega načrta, saj naj bi po Ukrajini sledile še druge države, kot na primer Poljska ali celotna Evropa.

Rusija v šolah uvaja propagando, ki poveličuje invazijo na Ukrajino, celo za otroke, stare tri leta. Kremelj si prizadeva vzgojiti mlade lojaliste po vzoru sovjetske dobe. Analitiki opozarjajo, da Ukrajina ni edina tarča Putinovih načrtov, ki bi lahko ogrozili tudi Poljsko in druge evropske države. Prekinitev pan-evrazijske integracije, ki jo je načrtoval Putin, pa je povzročila multipolarno tekmovanje za ideje in tehnologijo.

Vodja nemške Krščansko-demokratske unije (CDU), Friedrich Merz, je postal ključna tarča ruske dezinformacijske kampanje, ki se je okrepila po ruski invaziji na Ukrajino. Hkrati pa politični analitik Serhii Taran opozarja, da Putinove ambicije ne zajemajo zgolj Ukrajine, temveč bi lahko sledile še druge države, vključno s Poljsko in potencialno celotno Evropo. Taran poudarja, da gre za eksistencialno vojno, v kateri je Ukrajina le del širšega ruskega načrta.

Ukrajinske sile so izvedle napade z droni na dve veliki ruski rafineriji nafte, Krasnodar in Sizran, kar je povzročilo požare in eksplozije. Rusija je izvedla obsežen raketni napad na ukrajinsko prestolnico, medtem ko so reševalci iskali preživele. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je skupina Tsentr v zadnjem tednu ubila do 2.735 ukrajinskih vojakov.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.